Med etažami nam delata težave dve vrsti hrupa: zvok, ki se razširi po zraku – govorjenje, zvoki radia in televizije –, in zvok, ki se širi po konstrukciji – t. i. pohodni ali udarni zvok, ki nastane pri hoji, premikanju predmetov, udarcih, delovanju strojev itd. Načeloma je lažje izolirati zvok, ki se razširi po zraku, udarni zvok pa je večja težava.
Zvočnoizolacijske lastnosti medetažnih konstrukcij so opredeljene v tehnični smernici TSG-1-0005:2012.
Mavčno-kartonske, mavčno vlaknene, silikatne in betonske plošče so iz negorljivih materialov zato lahko z njimi dosežemo zelo dobro požarno zaščito. Spožarnimi ploščami upočasnjujemo širjenje požara v prostoru in prehod požara skozi streho. Posebne plošče se uporabljajo za obloge dimnikov in kaminov.
Dosežemo lahko požarno zaščito do xx min, odvisno od vrste plošč in debeline obloge.
Primerne plošče:
Fermacell plošče, Knauf GKF, Rigips RF, Promatect AD40 za dimnike in Promafour plošče za obloge kaminov.
Težave s slabo izolacijo med etažami so pogoste pri lesenih stropih in stropih z opečnimi polnili (monta, norma, fert ipd.), nekoliko manj pa pri armiranobetonskih stropnih ploščah.
Če ocenimo, da je zvočna izolacija medetažne konstrukcije nezadostna, lahko težavo rešimo z naknadno zvočno izolacijo tal v zgornjem nadstropju ali stropa nad nami. Bistveno učinkovitejša rešitev je izolacija tal, saj s tem preprečimo širjenje pohodnega zvoka v medetažno – stropno – konstrukcijo. Kadar pa izolacije ne moremo vgrajevati v tla (drugi lastniki, visoki stroški, premajhna etažna višina ipd.), lahko poskusimo z vgradnjo dodatne zvočne izolacije pod strop. Pazimo na detajle: elastično pritrjevanje s protivibracijskimi obešali in elastični stiki z obodnimi konstrukcijami.
Primer: Zvočnoizolacijska obloga po sistemu NDA
